Ljudje smo različni v veliko pogledih in ena izmed razlik med nami je tudi način, kako se učimo. Te razlike so prisotne že vse tja od otroških dni. Razlike veljajo za vse vrste vsebin in vsa okolja, v katerih se otroci učijo. V želji po učinkovitem podajanju vsebin v razredu, učitelji stremijo k razumevanju različnih stilov učenja otrok. Poznavanje učnega stila je v veliko pomoč tudi staršem pri vsakodnevni vzgoji in pomoči pri obšolskem delu. Seveda je zelo možno, da se naš učni stil (tako je, tudi odrasli jih imamo) razlikuje od učnega stila otroka. Zato je dobro, da poznate tako učni stil svojega otroka kot tudi svoj učni stil.

Otroci se torej učijo različno in učni stil nam pove na kakšen način naš otrok najraje prejema informacije. To seveda ne pomeni, da se otrok uči samo na ta – en način, vedno gre za kombinacijo. Vendar pa imajo posamezni otroci večinoma en učni stil raje kot druge. Imenujemo ga preferenčni učni stil. Noben učni stil ni napačen ali kateri boljši od drugih. Pomembno je, da ga poznamo, saj lahko s tem pomagamo otroku dosegati boljše rezultate in pozitivne učne izkušnje.

KATERE STILE UČENJA POZNAMO 

Poznamo tri učne stile po modelu VAK in ti so:

  • vizualen (V),
  • avditiven (A) in
  • kinestetičen (K) učni stil.

Torej lahko ima vsak učenec svoj preferenčni model učenja, ki je lahko vizualen (razmišljanje v slikah, uporaba vizualnih pripomočkov – grafov, slik, diagramov, simbolov, videov, itd.), avditiven (poslušanje predavanj, diskusije, učenje s pomočjo posnetih predavanj, ipd.) in kinestetičen način učenja (učenje z izkušnjo, premikanjem, otipom in početjem – aktivno raziskovanje sveta, znanstveni projekti, eksperimenti, itd.).

Avtor modela VAK (tudi VARK) je Neil.F.Flemig, ki ga je razvil na temelju predhodnih NLP (nevrolingvistično programiranje) modelov. Model VAK je tudi eden temeljnih v kurikulumu NLP (več o NLP na http://nlp4um.si/kaj-je-nlp.html )

METODE POUČEVANJA

Uporaba tega modela omogoča učiteljem, vzgojiteljem in staršem, da svoje vsebine podajajo na načine, ki ustrezajo vsem trem načinom učenja. Če želite otroku s poudarjenim vizualnim načinom učenja kar najučinkoviteje podajati vsebino, uporabljajte metode, kot so: risanje simbolov in slik, označujte pomembne besede in gesla, informacije organizirajte v  grafe, izdelujte kartice z gesli, iz besed izvedite diagrame, slike, simbole, lahko uporabljate tudi dnevnike aktivnosti, zapiske in sezname zadolžitev.

Otroci z avditivnim načinom učenja se bodo najraje učili s pomočjo tradicionalnih metod, zelo koristne metode pa so: skupno glasno branje, spodbujanje k glasnemu učenju, da si sami berejo navodila, učenje v parih, ko si lahko drug drugemu razlagajo rešitve in nova znanja, reševanje nalog po korakih, da si jih lahko tudi glasno preberejo.

Kinestetični otroci se najraje učijo v gibanju in takrat, ko aktivno nekaj počno. Radi ugotavljajo, kako stvari delujejo. Stvari želijo potipati, z njimi rokovati in imajo krajšo aktivno pozornost. Predvsem pa so raje vključeni, kot da bi o nečem samo poslušali. Kinestete lahko vključite v razne laboratorijske vaje, bodisi matematične ali znanstvene, lahko sodelujejo v dramskih uprizoritvah, radi se učijo na ekskurzijah, izvajajo skeče in predstave. Vzpodbujajte jih, da si zapisujejo stvari, rišejo miselne vzorce ter izdelujejo modele.

Tudi učenci in študenti lahko model uporabijo za identifikacijo njihovega preferenčnega načina učenja in s tem dosegajo najboljše možne rezultate.

KAKO UGOTOVIMO UČNI STIL NAŠEGA OTROKA?

Svojega otroka pozorno opazujte kako se loteva novih stvari in kako komunicira s svetom okoli sebe. Vizualno učečega otoka boste spoznali po tem, da opazi detajle, opazi podobnosti in razlike, ima dobro koordinacijo oči in rok, je voljan sprejemati navodila in je tišji od drugih, ima bujno domišljijo, vendar težje sprejema ustna navodila in sporočila.

Avditivni učenec se pogovarja s sabo, si večkrat mrmra in dosti sprašuje, proizvaja tudi zelo glasne zvoke, kadar meni, da je pretiho, vendar ga preveč zvokov hkrati tudi moti. Je zelo družaben in se rad pohvali s svojimi aktivnostmi.Za kinestetične učence se zdi, kot da so ves čas v pogonu. Nove stvari mora preizkusiti. Mnogi med njimi se morajo dejansko premikati, medtem ko se učijo.

KOMPLEKSNOST STILOV UČENJA

Obstaja še mnogo drugih modelov stilov učenja. Med njimi lahko izpostavimo Model izkustvenega učenja, Davida Kolba in njegov Inventar učnih stilov, ki pa se uporabljata pretežno za kategorizacijo učnih stilov odraslih. Učni stili so se začeli omenjati s Carlom Jungom že leta 1927, lahko pa jih naštejemo še nekaj, recimo Silver, Strong in Perinijev model štirih načinov učenja in Gardnerjev sistem multiplih inteligenc.

V NLP metodologiji ima posebno mesto tudi koncept učnih stilov 4MAT iz konca 70ih, avtorjev Bernice McCarthy in Dennisa McCarhtyja, ki razlaga, prav tako s štirimi tipi, da razlikujemo med inovativnim učenjem, analitičnim, praktičnim učenjem in dinamičnim učenjem, iz tega pa sta McCarthyja izvedla tudi cikel učenja in navodila, kako posameznim tipom podajati snov. Zelo zanimivo in uporabno orodje, ki ga bomo podrobneje obdelali drugič.Ne glede na to, katera kategorizacije se uporablja, navadno posamezniki, otroci in odrasli, ne spadajo samo v eno kategorijo.

Če se ponovno omejimo na model VAK… Večinoma je en način učenja res prevladujoč, vendar imajo otroci in odrasli močnega še vsaj enega. Tako je lahko nekdo primarno vizualni učenec, vendar ima močan tudi kinestetični način, medtem ko nerad posluša predavanja.

KAKO BO RAZUMEVANJE UČNIH STILOV POMAGALO VAŠEMU OTROKU?

Kadar bo učitelj nek predmet poučeval na način, ki vašemu otroku ne bo povšeči, ga bo tudi težje razumel. Otroku lahko pomagate tako, da doma vadite snov tega predmeta in se prilagodite njegovemu učnemu stilu.Z otrokom se o tem lahko tudi pogovorite, saj mu bo ta informacija v pomoč v razredu. V preteklosti je bila večina navodil podana verbalno, medtem ko je avditivnih učencev samo 10%. Učenje pa je tudi veščina in krepitev učnega načina, ki ni otrokov preferenčni, mu bo seveda koristilo. Vedno več učiteljev se zaveda tovrstnih razlik med učenci in svojo vsebino prilagajajo v načinu podajanja vsebin. Nekateri psihologi trdijo tudi, da so vsi otroci primarno kinestetični učenci, vsaj tja do drugega ali tretjega razreda osnovne šole, in da druge stile močneje razvijejo šele, ko učni proces pričenja poudarjati zahtevnejše snovi.

Znanje o učnih stilih bo pomagalo tudi vam – staršem – pri realnih predstavah, pomagalo bo vašem otroku doma. Naučite ga lahko, kako se prilagoditi situacijam, ki niso idealne za njegov način učenja. Kadar ne izkorišča svojih potencialov, ga spodbujajte, da preprečite eventualne frustracije. Eksperimentirajte z učnimi stili in s tem razvijajte otrokove  manj razvite sposobnosti ter krepite otrokov občutek dosežka. Predvsem pa se izogibajte negativnim oznakam zaradi učenja, saj se vsi otroci radi učijo.

Pripravil: Gaber Marolt

Na koledar dogodkov

Preverite aktualne termine

V koledarju dogodkov najdete vsa razpisana izobraževanja in delavnice.
Na koledar dogodkov